Integracija psihoterapije in energijske medicine

Skrb zase je veščina in to je njen začetek.

Cilj skupnega dela je povezava telesa, čustev, uma in duše. Ob tem se vedno rojeva ustvarjalnost. Ko so ti deli v ravnovesju, smo odprti za svobodo in ljubezen. Utrdi se občutek, da imamo izbiro. Le z občutkom izbire smo lahko odgovorni ustvarjalci svoje sedanjosti in prihodnosti.

Spiritualnost potrebuje introspekcijo – brez nje nam umanjka celovita izkušnja sebe, prav tako nam ostane skrita celovitost Življenja. Zavednemu nepoznani deli naše osebnosti začnejo delovati kot sabotaža našemu, tudi duhovnemu, razvoju.

Introspekcija potrebuje spiritualnost – le tako lahko popolnoma pozdravimo vsem lastno rano separacije in občutek ločenosti. Ko duhovno povežemo s človeškim, spiritualnost z reflektiranjem, začne duša usmerjati tok našega vsakdanjega življenja.

Tu se rojeva Lepota.
Tu živim svoje poslanstvo.

Povezanost je v naših življenjih ključnega pomena. Da bi lahko polno izkoristili svoje potenciale in živeli svojo edinstvenost, moramo biti dobro povezani sami s seboj in s svetom, ki nas obdaja. V življenju moramo za ohranitev odnosa z družbo pogostokrat zapustiti del sebe, svoja prepričanja in ideje. Če je takšnih izkušenj veliko, morda to občutimo, kot da se preveč prilagajamo okolju, da smo lahko del njega.

Človekovi osnovni potrebi sta potreba po stiku in potreba po zaščiti sebe, po skrbi zase. Navidez nasprotujočima potrebama moramo najti ravnovesje, sicer nas spremlja občutek nujnosti odločanja zase ali za druge. Ko je stik s seboj ali z okolico poškodovan, občutimo stisko. Mogoče se kaže kot telesna bolečina, nezmožnost odločanja, strah, nespečnost, težave v odnosih in podobno.

Ker ni potrebno, da vse naredimo sami, lahko podporo in pomoč poiščemo v psihoterapevtskem procesu – spodbudnem in varnem okolju.

Smo vse, kar smo kdajkoli bili, zato ne moremo mimo svoje preteklosti. Naša namera ni analiziranje vseh vidikov osebne zgodovine, temveč ozavestiti in nevtralizirati tiste dele preteklosti, ki nezavedno vplivajo na sedanjost in omejujejo svobodo našega bivanja.

Osrednji prostor v psihoterapevtskem delu ima telo. Mesto dajemo telesnim občutkom in informacijam, ki jih ti prinašajo. Z njihovim ozaveščanjem gradimo odnos s telesom, ki je najboljši pokazatelj tega, kje smo in kam moramo iti. Telesni občutki so tisti primarni del nas, ki nam sporoča, ko nam nekaj preprosto ne odgovarja. Pomembno je, da se naučimo ponovno prisluhniti svojemu telesu. Ne laže.

Delamo znotraj terapevtskega odnosa. Če je slednji varen, lahko v njem prepoznavamo in spreminjamo svojo odnosno dinamiko – kako stopamo v stik, kako se v stiku počutimo, kaj v njem potrebujemo, česa si želimo … Pridobimo boljši stik s seboj, svojimi željami in povečamo kapaciteto zavestnega odločanja zase. Naučimo se ravnati iz odgovornosti in ljubezni do sebe. Psihoterapevtski odnos je polje učenja, kako ljubezen sprejemati in kako ljubezen dajati.

Naše delo vključuje spoznavanje kognitivnega nivoja in omejujočih temeljnih prepričanj, ki se tu pogosto skrivajo. Ozaveščamo tok naših misli in zastarele vrednostne sisteme, ki nam ne služijo več. Stare informacije zamenjamo z novimi. Odkrivamo svoja čustva, učimo se jih prepoznati in skladno z njimi ravnati. Raziskujemo povezavo med čustvi in telesom ter spoznavamo, kako se čustva skladiščijo v telesu. Opuščamo stare ideje o dobrih in slabih čustvih in gradimo popolno sprejemanje sebe kot celote – z vsem, kar smo, kar občutimo, kar se nam dogaja, kjerkoli smo – vse to smo mi. Opiramo se na vse nam lastne podporne vire, raziskujemo svoje talente in odpiramo pot svoji ustvarjalnosti. Ko se otresemo naučenega, se tok ustvarjalnosti vedno pojavi. Obračamo se na duhovni vir vseh nas.

Psihoterapevtski proces terja čas in energijo. Pogosto bi želeli svoje težave odpraviti čez noč, a to navadno ne gre. Vzorci našega delovanja so potrebovali leta, da so se tako dobro umestili v nas – nesočutno do sebe je pričakovati, da bodo izginili v trenutku. Zato je psihoterapija delo, ki ga opravljamo skupaj.

…skupaj,

v smeri tvojega najvišjega dobrega

Ko znotraj terapije identificiramo lastno željo in prepoznamo, da je realiziranje te želje ovirano, je smiselno uporabiti energetsko delo.

Pri delu uporabljam tehniko DEH – dynamic energetic healing. Je učinkovit način identificiranja omejujočih prepričanj/misli/informacij in travm, ki nam preprečujejo doseganje željenega. Glede na željo (namero dela) zdravimo vse tiste dele intrapsihičnega prostora, ki preprečujejo realiziranje te želje.

Gre za kombinacijo procesnega dela, klasične psihoterapije, energetskega dela in šamanizma.

Pri delu uporabljamo mišično testiranje. Preko mišičnega testiranja telesa pridemo do za vas pravilnih odgovorov – ne sprašujemo vašega razuma, pač pa telo (to ima dostop do vseh nezavednih vsebin). Ko najdemo prepričanje, toksičen odnos ali travmatski dogodek, ki je v tem trenutku za vaš razvoj ovira, ga z energetskim delom pozdravimo in odpravimo iz vašega sistema.

Nato potestiramo in poskrbimo, da je vsebina odpravljena na vse nivojih (zavednem, nezavednem, duši, telesu, avri in skozi čakre). Na tak način zdravimo slabe izkušnje in travme, ki vedno puščajo čustvene ostanke in blokirana čustva + številna omejujoča rigidna prepričanja (o nas samih in svetu).