Poznavanje sebe je pomembno – VELIKO bolj pa je pomembno, kako Ravnam s sabo. To prinaša življenju kvaliteto in lepoto.
Moč moje avtentičnosti se rojeva v aktivni, praktični, vsakdanji ljubezni do sebe.
Kako čutim sebe, ko projekt propade / ne folgam vseh obveznosti / ko sem preprosto preveč utrujen/a za kakršnokoli intimnost / ko nekdo prestopi moje meje in se ne postavim zase / ko se odnos zaključi / ko ne poznam več svojih želja / nimam dovolj denarja / ne živim svojih talentov?
Kako takrat čutim sebe, kaj mislim o sebi in kakšne besede uporabljam?
To so prostori, kjer je doma Ranljivost in Resničnost.
Če jo sprejmem se postopoma gradi Sprejemanje in Ljubezen do sebe;
če jo zavrnem, se neizbežno pojavi bolečina;
če jo delim, se odpre možnost za Bližino in Povezanost.
Življenje ne odgovarja na naše želje ali na naše namere, če niso v skladu z občutkom in prepričanji, ki jih nosimo. Življenje odgovarja na to, Kdo Smo v danem trenutku (kot skupek misli, občutkov in čustev) in to poustvarja v naši okolici.
Od tu nujnost poznavanja sebe – da zaznam, katera prepričanja nosim, kam avtomatsko gredo moje misli, katere so barve mojih občutkov, ko je dan težak. Ti deli mene mogoče rabijo dodatno pozornost in Novo informacijo/Novo izkušnjo/Bližino/Slovo … Ko so moje misli sinhrone mojim občutkom, željam in nameram, brez nezavednih samo-sabotaž, ustvarjam boljše življenje zase.
Zato v psihoterapiji počnemo, kar počnemo – ne (samo) da bi se bolje poznali, ampak da bi